Šivalni stroj in moja prve zašite hlače

Moj dedek je res bil pravi mojster v šivanju. Od njega si se lahko veliko naučil marsikaj. Jaz sem ga večkrat opazovala, vendar sem bila še premajhna, da mi me te stvari zanimale. Točno sem vedela, kako bo sešil hlače, kaj bo naredil na začetku in kako poteka šivanje hlač. Rada sem ga opazovala, ampak ne z namenom, da si kaj zapomnim, enostavno mi je bilo lepo.

Tudi jakne je znal lepo šivati, imel jih je kar nekaj. To so bile še tiste tople, podložene usnjene jakne, ko te resnično ni zeblo v najhujši zimi. Imel je svojo šivalno sobico, kjer je šival. Prav lepo ga je bilo videti. Tako umirjeno je to počel, brez hitenja in živčnosti.

Nekaj časa nazaj pa sem sama dobila željo po šivanju, žal dedka ni več med nami, da bi ga vprašala za nasvet, kako zelo bi si to želela. Tako sem bila samouk, moram pa priznati, da sem se kar veliko stvari spomnila od njega, tako da mi je bilo lažje. Nisem mogla verjeti, koliko stvari mi ostalo v spominu, kako je šival in kaj moram narediti. 

Ni mi bilo težko, enostavno mi je šivanje šlo. Mogoče pa imam nekaj po njem, pa niti do sedaj vedela tega nisem. Prve zašite hlače so imele določene napake, ampak so bile zašite prav lepo. Seveda si nisem zastavila pretežkega cilja. Bile so športne hlače in še danes jih rada nosim, ker so tiste moje prve!

Šivanje me je osvojilo, danes šivam skoraj vsak teden. Ker imam svoje otroke, jim večkrat kaj na hitro zašijem, kot so trakovi, šali, majčke … Šivanje me pomirja in tudi jaz uživam, ko si vzamem čas za to.