Kar malo sem bila presenečena, ko so mi povedali, da je mestu lunapark. Naše mesto je sicer kar mrtvo in se redko kaj dogaja, tako da sem bila vesela, da bom lahko novico povedala moji hčerki in se bova lahko šli zabavat. Ker je moja hčerka edinka, vedno poskrbim, da na takšne dogotke vzamem kakšno njeno prijateljico, da ji ni dolgčas in da jaz ne rabim sodelovati. Tokrat sem poklicala sodelavko, ki se je iz našega kraja odselila in jo vprašala, če bi prišli z hčerko v lunapark. Ko smo se dobile, sta bili obe hčerki čisto navdušeni, da gremo v lunapark in sta tam tudi uživali. 

Otroci potrebujejo gibanje in druženje in to so dogotki, kjer se zgodi ravno vse to. Zakaj ne bi uživali, če je lunapark v mestu. Tudi sama sem se vsedla na vrtiljak in se poštno nasmejala, ker sem videla, kako je mojo sodelavko strah. Nikoli nisem imela straha za te stvari in tudi hčerke nisem nikoli prestrašila, da bi se bala različnih igral. Vedno sem povdarjala, da so to igrala, da na njih uživamo in se imamo dobro. 

Po treh urah igral, smo bile že vse pošteno lačne, tako smo skupaj šle na pizzo in nato domov. Bil je en prekrasni dan in če bo lunapark še dlje časa v našem kraju, bomo zadevo sigurno z veseljem ponovile.

Otroci so uživali, starši pa uživajo, ker lahko spijejo kakšno pijačo v miru in malo poklepetajo. Za vse je bil lep in nepozabni dan.