Lahko smo zelo vestni pri tem, da delamo na sebi in je osebna rast nekaj, na čemer delamo vsak dan, ampak vseeno pride do situacij, ko enostavno življenje izzove v nas izjemno čudne stvari. 

Ravno te dni se soočam z zaupanjem do ljudi. Načeloma sem bila bolj ali manj v nekem varnem balonu. Ta balon je deloval tako, da se nisem spuščala v pretirane interakcije in niti nisem pretirano hitro spustila ljudi blizu. Sedaj ko sem se preselila, je pa zgodba malce drugačna. Ker sem bila zelo navdušena nad vsem, kar se dogaja, sem se malce bolj prepustila toku in tukaj seje pokazalo, kako je moja osebna rast v vsem tem času napredovala. 

Iskreno povedano je v teoriji zelo dobro napredovala v praksi pa ne najbolje. Še vedno me preganjajo iste triger točke in še vedno v takšnih situacijah ne reagiram najbolje. Edino, kar opažam, je to, da me čustva nimajo več pod kontrolo in se lahko odločim za nekaj, kar se mi zdi najbolj primerno. Zanimivo je pa to, da osebna rast ne deluje, tako kot sem pričakovala in moram vseeno znotraj situacij narediti nekaj, v praksi. In iskreno niti ne vem točno, kaj naj naredim. Edino, kar vem, je, da bi se najraje izognila temu, ampak s tem vem, da ne bom naredila ničesar dobrega. 

Zelo dobra stvar je vsekakor ta, da mi je osebna rast pomagala, da se lahko zdravo distanciram od konflikta in ga v miru preučim, preden se s tem soočim. Ta del se mi zdi celo najbolj fascinanten, saj sem ne dolgo nazaj na tem področju zelo slabo funkcionirala. Vsekakor so me čustva preveč prevzele in sem potrebovala rešitev zdaj takoj. Danes pa neko sprejemam, da je, kakor je in da tega ne morem spremeniti. Vse, kar lahko naredim, je, da se odločim, kaj bom s tem naredila. Ali bom to dovolila ali pa odšla proč. Tako, da po svoje je to lahko zelo dobra osebna rast, ki sem jo do zdaj naredila.