Vedno je vprašanje: ali naj kupim hišo ali ne?

Ko sva se s partnerjem začela pogovarjati malo bolj resno in intenzivno za plane, ki sledijo na tej najini skupni poti, je prišlo tudi vprašanje, če kupim hišo ali ne. Dosti časa sva se pogovarjala tudi o tej možnosti. Vedela sva da želiva imeti nekaj zase, nekaj svojega. Ali bi šel kupiti stanovanje ali hišo. Nisva vedela kaj se boljše splača. Vedela sva da je hiša večji finančni zalogaj, ampak imaš svojo hišo, nekaj svoje terase, ne živiš pod isto streho z neznanci in podobno.

Tudi sama se že ko sem bila mlajša razmišljala in fantazirala, ter si govorila, da kupim hišo. Tako bom imela mir, nobenih sosedov, nobenega ne bom motila in podobno. Tudi moj partner mi je razlagal, da se je vedno spraševal: ali kupim hišo, ali jo gradim, ali kupim stanovanje? Nekaj je želel narediti in ni vedel kaj. Vedno je želel imeti nekaj sam.

To mi je bilo seveda zelo všeč, saj sva imela nekako iste sanje in vedela sva, da oba hočeva nekaj svojega. To mi je veliko pomenilo, saj ne bo prišlo do nepotrebnih prepirov. Potrebno se je bilo le odločiti v katero smer bomo šli. To je bilo zelo težko. Res je, da morava najprej začeti šparati. Že to vzame nekaj časa, potem pa lahko začnemo delati neke konkretne plane. To je pa zelo pomembno, da se vsaj zdaj že pogovarjava o teh zadevah, tako da potem ne bo prišlo vse naenkrat. Ker tudi to lahko sproži razne prepire, ki so res nepotrebno. Gremo iz dneva v dan in iz dneva v dan je plan popolnejši, tako da na koncu ko pride do odločitve je plan popolnoma splaniran.

Ko bomo prišli do tja bomo videli kaj bomo naredili, trenutno pa samo planiramo in se pogovarjamo, kar je tudi zelo pomemben del vsake velike odločitve.