Žal so danes moja delovna oblačila doživela zadnje dni, ker sem jih popolnoma uničila. Imam posebna oblačila namreč, za risanje na platno, ki mi jih ni škoda. V preteklosti sem že toliko lepih oblačil uničila, da raje ne začnem razmišljati in tako sem se nekega dne odločila, da ne bom več uporabljala tistih oblačil, ki jih imam rada. Tako so iz starih oblačil nastala delovna oblačila za moja umetniška risanja na platno.

Imam zelo veliko oblačil, ki so postala delovna oblačila, ampak ena so mi bila pa izredno priljubljena. In to so bila ta, ki sem jih imela danes na sebi. Vedela sem, da se bodo zelo kmalu uničila, ker res nisem bila več pazljiva in res so bila že izrabljena. Žal sem jih pa danes čisto polila z barvo in še trgala do konca ob šivu, ker pomeni, da gredo lahko samo še naravnost v koš za smeti. 

K sreči ima še nekaj oblačil, ki čakajo, da jih predelam v delovna oblačila, ampak ne vem, ali bom z njimi tako zadovoljna, kakor sem bila s tem, ki sem jih uničila. Žal ta trenutek nimam druge izbire, kot da se sprijaznim s tem, kar je in kar bo. Vseeno sem želela dokončati sliko, ki sem jo delala in sem med starimi oblačili, ki so bila pripravljena, da jih oblečem, našla nekaj na hitro, da se zaščitim. Danes sem očitno nerodna in bolje, da sem zaščitena, ker lahko drugače uničim spet kaj, kar ne bi želela. 

Ko sem uredila celoten zaplet z oblačili, sem se končno lahko potopila v ustvarjalno delo in čas je zopet mineval upočasnjeno v nekem svojem ritmu. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj tako zelo rada rišem na platno. Ker se čas tam popolnoma drugače odvija in sem v popolnoma drugačnem filmu. Moja na hitro narejena delovna oblačila so tudi zdržala vse pretresi, ki sem jih vmes naredila in tako sem skoraj zaključila sliko, ki jo delam že dober mesec.